Naša smrekica že stoji!

In božiček ji dela družbo!!!

Vesele praznike vsem skupaj! Ho ho ho!!!

Palček pohajalček, 8.12.2008, OŠ Spodnja Šiška

Lea recitira...

Naj bo leto 2009 dobro z vami!

Tole je članek, ki je bil objavljen v današnjem Delu in vam ga moram posredovati, ker je res odličen!

Sledi in sence
Sredi noči sem prejela sms-sporočilo: prijateljica Urša je rodila fantka. Do zgodnjega jutra 2. decembra je bil skrivnostni neznanec na poti od spočetja do rojstva in delal le senco kot težko pričakovani (so)potnik v Uršinem trebuhu. Od zdaj naprej bo avtor lastnih sledi. Kupila bom posebne barve za risanje s prsti, pobarvali bomo njegove drobne dlani in stopala in naredili odtise na papir. Za spomin velikosti in majhnosti na začetku njegove poti.
Vsak dan je potovanje. Kam, kako, zakaj, s kom in s čim? Je pot pomembnejša od cilja, namena? Včasih je na potovanju najvažnejša prtljaga, ki jo vzamemo s seboj. Brez česa v dnevu, ki je pred nami ne (z)moremo? So to denarnica, ključi, mobilni telefon, beležka? Ko zjutraj za hip postojimo na razpotju spominov in pozabe, se lahko odločimo za sledi ali sence: za ljudi in stvari, ki so nas zaznamovali v našem lastnem času in prostoru, ali za sence, navidezne igre svetlobe in teme.
Na in v sebi nosimo spomine, lepe in svetle, a tudi zamere in nezaceljene rane. Kaj vzeti s seboj le včasih, ob izbrani priložnosti, in kaj vedno nositi s seboj?
Čas pogosto zabriše ostre robove minulih dogodkov in naenkrat se zazremo v s tempero narisano risbo, katere spomin je zabrisan s širokimi potezami zelo mokrega čopiča. Tu in tam je bil kakšen detajl vendarle premočan in jasno izstopa iz razlitih barv. Je kot škrbina, čer, ki kot neprijetna nevarnost ovira pot skozi pastelne zapise. Skozi odpuščanje in pozabljanje.
Najlepše je na svoje poti vzeti imena in podobe ljubih ljudi, lepih stvari in trenutkov, ki nam tiho in iz ozadja pomagajo preživeti dan. Dvojina veselje množi in žalost deli.
Z obupom se včasih zavedem, da se preveč ukvarjam s slabimi spomini in strahovi, kaj mi bo prinesel dan in kako ga bom izmenjala z znanimi in neznanimi ljudmi. Zavedem se, da se ukvarjam s sencami, ki nimajo svoje lastne teže in so le odsevi sonca in lune na poti prek nebesnega svoda.
Vsako jutro moram pobožati svoje lepe in dobre spomine, imena ljudi in živali, naslove knjig in filmov, imena stvari, vonje in barve, ki so me osrečevali zato, ker so del svojega in mojega življenja potovali z menoj in jaz z njimi. Potem se s polnimi žepi dobrih obetov lažje in mirneje odpravim od doma.
Tako kot je treba pospravljati predale, police, omare in kleti, je treba včasih narediti inventuro svojih odnosov. Nekatere je treba, ker niso več živi, preseliti na pokopališče spominov, zato da naredimo prostor za ljudi in priložnosti, ki čakajo na nas in si nas želijo. Mi pa nanje nismo bili pozorni, saj smo tačas iz leve v desno dlan brez misli prelagali nekaj, kar je umrlo, se izpelo in kot okostnjak šklepetalo z nepomembnimi svarili in lažnimi strahovi.
Prazniki, začetek novega leta, dobre želje in obeti so priložnost, da pospravimo in uredimo svoje spomine in načrte. Lahko pa se jih seveda lotimo kadarkoli, ob povsem običajnem dnevu – in ga tako spremenimo v nekaj posebnega.
Stopinje v mivki, zlatem prahu iz vesolja, gaz v snegu, odeji iz belih metuljev, lepa misel in beseda, dotik, ki govori: so sledi, ki so preveč dragocene, da bi jih izbrisal čas in prekrila pozaba. Ni jih mogoče kupiti, lahko jih le ustvarimo in podarimo. Tako kot novo življenje.
Zame bo najlepše darilo, ko bo nekdo zjutraj, preden se bo od doma odpravil na pot, za lepši dan vzel s seboj tudi moje ime. •
Sonja Juvan

Mogoče mi rata... :o)

Slike z rojstnega dne

Aja, slike bomo pa morali najprej zmanjšat, ker jih nalaga celo večnost, če so prevelike. Boste morali še malo počakat! ;-)

Tiin 6. rjstni dan

Verjeli ali ne, najina Tia je danes praznovala 6. rojstni dan!

Zbrali so se vsi iz Ljubljanskega konca po vrsti ..... teta Maja, Kari in Mateja, dolgo časa noben, :-) teta Ljerka (Beba), stric Vojko in Jure, zares dolgo noben, ..... iz Logatca sta prišla Primož in Mojca, kmalu za njima stric Karol (Čarli) za njim Anja in ko smo torto že dobro razkosali in podelili še Miha.

Bilo je smeha in divjanja, upam da sosedi ne zamerijo, sicer pa imajo otroke tudi sami pa vedo kako je.

Aja zdaj pa še slikice .....

Objave

No zdaj je vse sestavljeno, samo še par stvari je za pospravit na mesto, ..... kdo bi si mislil, da imamo toliko stvari, pa še toliko smo jih odpeljali na deponijo. (izgledalo je kot na zgornji sliki, zdaj pa je malo manj).
Če kdo misli, da delamo reklamo za BAUHAUS, lahko povem, da te škatle niso vredne 1/2 k...., še preden smo jih prinesli po stopnicah dol so skoraj razpadle, pa še saleotejp, ne prime dobro na njih.

Novo je to, da imamo INTERNET in to ne navadni internet ampak preko OPTIČNEGA kabla!!!

Zdaj tudi programi na TV ne štekajo več, imamo možnost interneta do 1Gb/1Gb prenosa, samo je za 1x še predrago, pa tudi PC-ji, ki jih imamo ne zmorejo take hitrosti.

10/10 je za 1x dovolj.

Šiška........

No zdaj pa lahko napišem, da smo se preselili v stanovanje v Šiški. Če kakega moškega zanima imamo več samskih žensk v bloku, HEHE (65 let na gor).
Aja saj res je tudi ena mlajša sam omislim, da je malo .... histerična (ni čudno, da je samska).
Stanovanje še urejamo, ostalo mi je še 1 omara za sestavit, postelja, regal, ... v glavnem malenkosti.

Življenje v Ljubljani

Ker ima moja žena možnost srfanja samo iz kopalnice, ..... HAHAHAHAHAHA.... vas obveščam, da smo Tio vpisali v šolo v spodnji Šiški. Obe z Leo sta zelo blizu moje službe.
Na žalost pa še vedno iščemo primerno stanovanje, saj se ne mislimo seliti kmalu, razen če dobimo neprofitno stanovanje.
Zdaj smo ponovno ločeni (Simona je pri moji sestri, mi3je pa smo pri mojih starših v Zalogu (dolga zgodba).
V ponedeljek sva bila s Simono na roditeljskem sestanku, kjer smo izvedeli med drugim potek izobrazbe in cilje, pa tudi nagrajevanje in kaznovanje vedenja.
Otroci med poukom lahko dobijo rumeni in potem še rdeči karton, če pa se jim celi dan ne da dopovedati nič potem dobijo oblak.
Seveda imajo tudi pohvalni znakec in to je čebelica, ki pomeni da se je otrok rez izkazal. (BTW Tia je dobila prejšnji petek oblak in "baje" ne ve zakaj in kaj to pomeni).
To so za 1x najbolj sveže novice.

Za mesečnik (ali bolje rečeno, letni almanah) iz službenega računalnika, Robi

Ojoj...

Res me je že malo sram. Nazadnje sem packala tule gori pred skoraj letom dni. Opravičujem se vsem, ki ste koliko toliko redno kukali na naš blog, pa se je praznina vlekla iz dneva v dan.

Torej, napočil je trenutek, ko se končno, po skoraj 2 in pol letih selimo nazaj v Ljubljano! Dobila sem službo v Trzinu, kjer začnem 13. oktobra! Za stanovanje me še ne sprašujte, bom povedala vse ob svojem času, ker je vse skupaj že čista norija :-)

Lea ima vrtec zagotovljen, s šolo (ja, Tia je letos že prvošolka!!!) pa so malo večje težave, ker mora imeti vsaj začasno prebivališče v občini, kjer naj bi hodila v šolo. Đizuskrajst, pa tale naša država! Torej, punci s ponedeljkom, 6.10., že začneta z "dnino" v Ljubljani, jaz pa bom še na dopustu, da malo k sebi pridem, hehe.

Torej, o vseh novicah vas bom obveščala malo bolj sproti kot je to bilo v minulem letu!
Lepo se imejte in Stay tuned!